Botanični vrt Carsiana se nahaja v občini Zgonik. Oddaljen je 18 km od Trsta, na glavni cesti, ki povezuje vasi Zgonik in Gabrovec.

Zgodovina Carsiane se prične leta 1964. Ustanovitvitelji botaničnega vrta so bili: doc. Gianfranco Gioitti, doc. Stanislao Budin in prof. Livio Poldini. Doc. Gianfranco Gioitti je odkupil in dal na razpolago zemljišče, skrbel je za pripravo vrta in za dobrih 40 let bil Horti Praefectus botaničnega vrta. Pri razvoju in obogatenju botanične zbirke so sodelovali prof. Fabrizio Martini, gospod Eliseo Osualdini in v začetnem obdobju tudi gospod Giovanni Kocman iz Zgonika. Cilji ustanovitve botaničnega vrta so bili zbiranje, hranjenje in prikaz florističnih značilnosti in spontane vegetacije v naravnem kontekstu Krasa. V vrtu so tako zbrane različne vrste avtohtonih rastlin, ki so umeščene v pripadna okolja na pobočjih doline.

Leta 2002 je uprava tržaške pokrajine odkupila botanični vrt. 1.julija 2016 je pa pristojnost za botanični vrt prešla na Deželo Furlanijo Julijsko Krajino.

Dejavnosti kot so vzdrževanje in promocija ter tiste dejavnosti, ki so povezane z uporabo vrta so prenešene na zunanje izvajalce. Upravljanje Carsiane je tako 19.decembra 2018 prevzela družba Rogos.

Matični Kras je apnenčasta planota, ki se razvija v smeri severozahod - jugovzhod in prekriva območje 700 kvadratnih kilometrov. Širi se tako na slovenskem kot na italijanskem ozemlju. Območje Matičnega Krasa na severozahodu razmejuje reka Soča. Na jugozahodni - jugovzhodni meji se Kras stika s severovzhodno obalo Tržaškega zaliva in se nato na skrajnem jugovzhodu zelo jasno zaključi s kraškim robom, ki se na tem delu spusti v Dolino Glinščice. Na severu razmejuje Matični Kras linija med pobočji Vremščice, reko Rašo in Branico, ki ločujejo apnenčasti kras od flišnate Vipavske doline. Apnenčasta planota se nato razvija v smeri sotočij rek Vipava in Soča.

Apnenčasti substrat je za vodo zelo propusten in povzroča zato obsežno sušno stanje, ki se v nekaterih krajih poostri zaradi prisotnosti golih skal, ki odbijajo svetlobo in toploto. Razlog za propustnost kamnine so razpoke v apnencu, ki so omogočale v preteklosti pogrezanje površinskih rek. Vodovje se tako na Krasu ne razvija na površju temveč 200 do 500 metrov v podzemlju (Poldini, 1972). Podzemno zakrasevanje se izkazuje z nastankom jam, ki navadno sledijo smeri razporeditve plasti, in z brezni, ki se tvorijo ob subvertikalnih razpokah.

Doberdobsko in Prelosno jezero ter potok Glinščica predstavljajo maloda edine primere površinskih voda.

V botaničnem vrtu je zbranih približno 600 rastlinskih vrst na 5000 kvadratnih metrih površine vrta. Vrt je nastal na skrbno izbranem zemljišču, kjer so bile naravno prisotne vse glavne geomorfološke oblike kraške pokrajine in njim pripadne rastlinske združbe. Pri načrtovanju vrta je prišlo do upoštevanja naravnih značilnosti reliefa, strukture tal, ekspozicije, vlage in temperature, kar je omogočalo razporeditev rastlin glede na njihove ekološke značilnosti in ne na podlagi sistematične sorodnosti. S takim prikazom pride toliko več do izraza tudi vez med rastlinstvom, podnebjem in geologijo. Vrt Carsiana naj bi tako predstavljal "sintezo kraške pokrajine", ki preda obiskovalcu izčrpno sliko ekoloških značilnosti kraškega področja.
Okolja, s katerimi se obiskovalec sreča v Carsiani:

> kraška gošča
> melišča
> kraški gozd
> kraška gmajna
> obalno skalovje
> gozd v dolini
> gorski kras
> mlaka
> kraško brezno

Poleg tega je prisotna v vrtu tudi zbirka spontanih kraških zdravilnih rastlin.

Il Giardino botanico Carsiana fa parte del Gruppo di lavoro per gli orti botanici e i giardini storici della Società botanica italiana ed è membro del BGCI - Botanic Gardens Conservation International.