V botaničnem vrtu je prisojno severno pobočje doline primerno za gojenje nekaterih rastlinskih vrst, ki so značilne za obalni pas tržaškega Krasa, kjer prevladuje sredozemska makija. Glavni predstavnik sredozemske makije je črnika (Quercus ilex).

Na območju tržaškega Krasa pride do stika dveh podnebnih pasov: sredozemskega in celinskega. Sredozemsko podnebje prevladuje vzdolž visokih obalnih sten. Ravno na tej legi dosega sredozemsko podnebje svojo severno mejo razširjenosti. Hladnejše, celinsko podnebje pa se pojavlja tik nad obalnimi stenami, nad kraškim robom.  Stik teh dveh podnebnih pasov se odraža v rastlinskih združbah, kjer ob zimzelenih rastlinah značilnih za sredozemsko obalo (Laurus nobilis, Phillirea latifolia, Viburnum tinus, Rubia peregrina, Lonicera etrusca) uspevajo tudi toploljubne listopadne vrste balkanskega izvora (Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Acer monspessulanum). Rastline, ki jih srečamo na obalnih stenah, so značilne za sredozemsko okolje in so prilagojene na sredozemsko podnebje. Za področje obalnih sten v bližini Trsta je značilna tudi podvrženost močnim vetrom, skromna prst ter visoka slanost. Vsi ti dejavniki ustvarjajo neprimerno okolje za uspevanje drevesnih vrst, ki jih nadomešča tipična nizko rastoča vegetacija z visoko stopnjo endemičnih vrst kot na primer piramidasta zvončica (Campanula pyramidalis), rumeni vrednik (Teucrium flavum) in wulfenov mleček (Euphorbia characias). Značilna je tudi prisotnost dišavnic in bodičastih vrst kot so: žajbelj (Salvia officinalis), terebint (Pistacia terebinthus), navadna mirta (Myrtus communis), navadni derak (Paliurus spinacristi) in  ostrolistni beluš (Asparagus acutifolius).